Razlika med Azerbajdžani in Armenci v veri

Kavkaz je eno redkih svetovnih regij, kjer je na razmeroma majhnem ozemlju skoncentrirano ogromno različnih etničnih skupin. Neizkušen v lokalni resničnosti je človeku včasih težko razumeti raznolikost lokalnih kultur, jezikov ali religij. Poskusimo razumeti težavo na primeru dveh največjih kavkaških ljudstev. Kakšna je torej razlika med Azerbajdžanci in Armenci? Razlike bodo obravnavane z več vidikov:

• jezikovni;
• verski;
• zgodovinski;
• kulturni.

Vsebina članka

• Jeziki
• Primerjava
• Zgodovinske razlike
• Kultura in diaspora
• Tabela

Jeziki

Po sodobni jezikovni klasifikaciji armenski jezik pripada indoevropski družini. Najbližji sorodnik obstoječih jezikov naj bi bil grščina, mrtvih jezikov pa - frizijski. Med indoevropskimi jeziki je armenščina vključena v skupino, katere edini predstavnik je priznan, medtem ko so številne druge skupine (slovanske, germanske, keltske, romanske) dale veliko število "potomcev" v obliki nacionalnih jezikov, ki jih govori večina svetovnega prebivalstva. Mimogrede, Armenščina ima v tem pogledu veliko skupnega z grščino: slednji je tudi edini predstavnik ločene indoevropske veje, čeprav nekateri jezikoslovci izpostavljajo številne grške narečje, ki so jih govorili Grki iz diaspore.

Razlika med Azerbajdžani in Armenci je v tem, da njihov jezik, ki pripada oguški veji turških jezikov, nima nič skupnega z indoevropskim. Po eni od hipotez so indoevropski in altajski jeziki (vključno s turščino) "sorodniki" na višji taksonomski ravni, ki vstopajo v tako imenovano nostratsko makrodružino. Ločitev pred-indoevropskega jezika in prednika altajskih jezikov se je zgodila predvidoma pred 12 tisoč leti. Neposrednih dokazov o tem seveda ni, hipoteza je bila postavljena na podlagi podatkov glottohnologije, ki proučuje vrstni red in hitrost spreminjanja jezikov pod vplivom časa in med interakcijo z drugimi jeziki. Azerbajdžanski jezik je tako podoben turškemu, da ga mnogi celo obravnavajo kot narečje slednjega.

Primerjava

Tudi drugi parameter ima temeljno razliko: Armenci so bili prvi ljudje na svetu, ki so sprejeli krščanstvo kot državno vero. Zgodilo se je leta 301 AD. Druga je bila Gruzija - 324, v rimskem cesarstvu pa je dokončna tvorba krščanstva kot državne religije prišla šele konec 4. stoletja pod vladavino Teodozija Velikega. Armenija že več kot 18 stoletij kljub vsem zgodovinskim težavam izpoveduje krščanstvo.

Azerbajdžanci se držijo šiitskega islama. V tem se razlikujejo od svojih bližnjih sorodnikov Turkov, ki izpovedujejo sunnizem. Razlika je razlagana z dejstvom, da je bilo ozemlje Azerbejdžana dolgo časa politično odvisno od Irana, kjer se je šiitska raznolikost islama že davno ukoreninila. Ni določenega datuma za prevzem islama s strani Azerbajdžanov, saj dolgo niso imeli enotne državnosti, oblikovanje njihove etnične skupine pa se je, za razliko od armenske, nadaljevalo ves pozni srednji vek in celo v novi dobi.

Zgodovinske razlike

Ne da bi se poglabljali v zgodovinske nianse v zvezi z azerbajdžanskim in armenskim narodom, je vendarle treba opozoriti na nekatere značilnosti. Prodor Armencev na ozemlje, kjer se nahaja njihova država, se je začel pred nekaj tisoč leti. O tem, kdaj točno, obstaja več hipotez. Po enem (na podlagi spisov Herodota) so Armenci del Frigijcev, ki so se na vzhod preselili okoli 7-8 stoletja pred našim štetjem. Po drugi hipotezi Armenci živijo na svojem ozemlju še dlje, kar je zapisano v hijetskih hieroglifskih virih. Kako resnični sta obe predpostavki, je predmet znanstvene razprave. Znano je, da so starodavno državo Urartu, ki se delno nahaja na mestu sodobne Armenije, naselili neindevropski ljudje, zato Armenci niso njeni neposredni potomci.

Kakšna je razlika med Azerbajdžanci in Armenci glede razvoja ozemelj, ki jih danes zasedajo? Azerbajdžani so se pred Zakavkazije preselili že pred očmi srednjeveških zgodovinarjev. Turkizacija nekdanje kavkaške Albanije (starodavna in zgodnjesrednjeveška država) se je začela okoli 11. stoletja našega štetja. Več valov prišlekov (turški seldžuki, katerih jezik pripada oguški veji turških jezikov) je bistveno spremenil etnografsko karto regije, kjer so prej živeli narodi kavkaške jezikovne družine ali Iranci. Postopoma so se etnografske razlike med različnimi skupinami Oghuz-tujcev umirile, lokalno prebivalstvo pa se je asimiliralo in postalo del mladega azerbajdžanskega etnoza.

Kultura in diaspora

Slavni zgodovinar in etnolog Lev Gumiljov je Armence smatral za "drobca" bizantinskega cesarstva. To je res, ker so Armenci dali Bizantu številne predstavnike vladajočega razreda, vključno z vojsko in celo sedem cesarjev ter eno dinastijo, ki so jo makedonski zgodovinarji nepravično imenovali. Nato so Armenci ohranili krščansko (v glavnem bizantinsko) kulturo, ko je stena muslimanskega osvajanja preletela Malo Azijo in Kavkaz. Ozemlje za naselitev Armencev je bilo prej veliko večje od ozemlja sodobne Armenije. Gora Ararat, ki je nacionalni simbol, se zdaj nahaja v Turčiji, čeprav je s ozemlja Armenije vidna s prostim očesom.

Dejstvo je, da so po vrsti rusko-turških vojn del armenskih dežel postali del Ruskega cesarstva, ki je ohranilo tako armensko kulturo kot Armence kot narod, v Otomanskem cesarstvu pa so bili podvrženi številnim preganjanjem in fizičnemu uničenju (zadnji primer je genocid iz leta 1915, ko je umrlo približno milijon Armencev). Kot rezultat tega so se Turki Armenci naselili po vsem svetu in tako ustvarili diasporo. Preostali so bili bodisi fizično uničeni, bodisi, ko so sprejeli islam, so jih prisvojili Turki, izjem je le malo. Zdaj pa v Armeniji živi manj Armencev kot zunaj države (približno 3 milijone oziroma 8-9 milijonov). Armenci iz diaspore so pustili opazen pečat v kulturi naselitvenih držav. To so Šerilin Sargsjan, bolj znan kot pevec Cher, francoski pevec Charles Aznavour (Shakhnur Aznavuryan), ruski slikar Ivan Aivazovsky (Hovhannes Ayvazyan) in mnogi drugi.

Večina Azerbajdžanov živi tudi zunaj Azerbejdžana (8 milijonov oziroma 24-27 milijonov ljudi). Za razliko od Armencev, ki so se naselili po vsem svetu, so Azerbejdžani skoncentrirani predvsem v bližnjih muslimanskih državah. Samo v Iranu živi več kot dvakrat več Azerbajdžanov kot v samem Azerbejdžanu! Vendar se to ni zgodilo kot posledica izselitve iz države, ampak zato, ker sta si Rusija in Iran v 19. stoletju sporno ozemlje samovoljno razdelili, ne da bi gledali na to, da so bili posledično ločeni celi narodi. Azerbajdžani so pustili opazen kulturni pečat tudi zunaj svoje države, predvsem pa v Iranu: pesnik Muhammad Shahriyar, pevec Gugush, zgodovinar in jezikoslovec Ahmed Kesravi.

Med seboj so bili dolgo v stiku med Azerbajdžani in Armenci. Razlike v jeziku, kulturi in religiji, pomnožene z visoko gostoto prebivalstva Zakavkaza in sorazmerno majhno količino prostega zemljišča, pogosto povzročajo etnične spopade. Konflikt glede Nagornega Karabaha (azerbajdžansko ime) ali Artsakha (enako v armenščini) je še ena potrditev tega. Kot je jasno vsem, ki so preučevali zgodovino, je v tem primeru definicija "kdo je prvi začel" konflikt nesmiselna. Dogovoriti se je treba na podlagi statusa quo - trenutnega stanja.

Tabela