Razmnoževanje večceličnih organizmov se lahko zgodi na dva načina - aseksualno in spolno. Najprej se je pojavila aseksualna reprodukcija in ima v primerjavi s spolno več prednosti.
Prvič, pri aseksualnem razmnoževanju ni treba iskati partnerja za parjenje, drugič, dedna variabilnost je zmanjšana. Ta vrsta razmnoževanja je še vedno značilna za enocelične organizme, pa tudi za številne rastline in glive..
Spolno razmnoževanje je posledica posebne izmenjave genetskih informacij med dvema posameznikoma - spolni proces. To se zgodi z zlivanjem dveh vrst celic (gamete), pridobljenih od samcev in samic. Vsaka od celic nosi dedne podatke svojega nadrejenega. V procesu zlivanja dveh gameta nastane zigota, iz katere prihaja do nadaljnjega razvoja organizma. Danes bomo poskušali ugotoviti, kaj so glavne razlike med tema dvema celicama.
Gameta predstavlja reproduktivno celico, ki nosi en sam (haploidni) niz kromosomov. Če te celice štejemo za primer oogamije (gamete različnih velikosti, vendar je ena od njih nepremična), potem nam lahko služijo dobro znane sperme (moška gameta) in jajčece (ženska gameta). Poleg oogamije obstajata še dve vrsti tvorbe gamete, od katerih je prva izogamija. Gamete v tem primeru morajo biti popolnoma enake tako po velikosti kot tudi po strukturi. Kljub temu, da se ne delijo na moške in ženske, imajo lahko različne vrste parjenja. Tovrstna tvorba celic je značilna predvsem za zelene alge in chitridne glive. Druga vrsta tvorbe gamete je anisogamija. V tem primeru se moške in ženske gamete ne razlikujejo samo po velikosti, še vedno so precej mobilne in aktivne. Najpogosteje ta proces opazimo pri rastlinah in protozojih, včasih pa se pojavlja tudi pri večceličnih organizmih. Vsaka celica tukaj nosi del nabora starševskih kromosomov.
Moška gameta (sperma). Ženska gameta (jajce)Žigota - ni nič drugega kot rezultat združitve obeh matičnih gameta ali, bolj preprosto, gnojenja. To je celica z diploidnim naborom kromosomov, ki lahko sprosti drugo celico. Žigota se začne razvijati takoj po oploditvi ali pa se lahko, tako kot pri večini gliv in alg, obda z gosto membrano in spremeni v zigosporo.
Ko se dve gameti, ki vsebujeta haploidni niz starševskih kromosomov, združita, nastane zigota, ki vsebuje diploidni nabor kromosomov. Iz tega lahko sklepamo, da so gamete in zigote dve različni stopnji v razvoju organizma. Poleg drugačnega nabora kromosomov se med seboj razlikujejo tudi po morfološki zgradbi in razvoju.
Sklepi
- Gameta vsebuje haploidni (enojni) nabor kromosomov, zigota pa je posledica zlitja dveh gameta, zaradi česar ima diploidni (dvojni) nabor kromosomov.
- Gameta je začetna stopnja v razvoju telesa, zigota je naslednja.
