Kakšne so razlike med tožilstvom in policijo?

Moč v vsaki državi je razdeljena na tri veje. Organi, ki so del zakonodajne veje oblasti, izvajajo zakonodajne dejavnosti, med izvršnimi organi pa organi oblasti, ki upravljajo javne zadeve na podlagi sprejetih zakonov. Sodstvo je zapletena struktura sodišč na različnih ravneh, ki ljudi odgovarjajo, rešujejo spore med pravnimi (pravnimi in fizičnimi osebami), obnavljajo red in mir..

Dejavnosti policije na področju kazenskega pregona in dejavnosti tožilstva za nadzor skladnosti z zakonom so pomemben sestavni del zagotavljanja upoštevanja javnega reda in miru v državi. Tožilstvo je neuradno četrta veja oblasti, policija pa izvršna. Katere druge značilnosti sta med obema organoma in ali je med njima nekaj skupnega?

Tožilstvo - koncept in značilnost

Pod tožilstvom se šteje sistem organov, ki v imenu države nadzorujejo, kako se spoštujejo svoboščine in pravice državljanov, kako se zakoni izvajajo na lokalni in državni ravni. Poleg tega je tožilstvu zaupana odgovornost za ugotavljanje kršitev zakona in sprejemanje ustreznih ukrepov proti kršiteljem. Ugotavljanje kršitev zakona poteka z ustreznimi revizijami podjetij in organizacij, organov na vseh ravneh, pa tudi pri delu organov pregona, organov predhodne preiskave in preiskovalnih organov.

Osnova za to je lahko vrstni red državnih organov, pa tudi pritožba pravnih in fizičnih oseb o kršitvi njihovih pravic in svoboščin. Tožilci so odgovorni tudi za usklajevanje dela organov kazenskega pregona..

Policija - koncept in značilnost

Glavna naloga policije je kriminal in javni red. Policija spada v sistem organov za notranje zadeve. Delo policistov je namenjeno varovanju pravic, življenja in zdravja državljanov, njihovih lastninskih pravic, pa tudi boju proti kriminalu in zagotavljanju javne varnosti.

Policija ima široka pooblastila za izvajanje svojih funkcij. Kršitelja lahko pridržijo za čas, ki ga določa zakon, dokler se razmere ne razjasnijo, lahko se infiltrirajo na zasebno ozemlje, če to zahtevata varnost ljudi in zaščita njihovih pravic in svoboščin. Zakon policistom omogoča, da za pridržanje kriminalista uporabijo fizično silo in posebna sredstva.

Kakšne so razlike med policijo in tožilci?

Pravzaprav imata oba organa isti cilj preprečiti kršenje pravic in svoboščin državljanov ter zagotoviti njihovo varnost s pravočasnim odzivanjem na kazniva dejanja in kazniva dejanja. Kljub temu pa so sredstva, kako to doseči, in pristojnosti oblasti različna.

Narava dejavnosti

Policija predstavlja predstavnike izvršne oblasti, saj so del strukture, katere najvišja raven je Ministrstvo za notranje zadeve. Tožilstvo je nadzorni organ, spremlja dejavnosti vseh organov, izvaja ustrezne preglede in, če so odkrite kršitve, sprejme ustrezne ukrepe za kršitev kršiteljev. Tožilski organi preverjajo tudi delovanje policistov zaradi kršitev zakona in omejitev človekovih pravic.

Predmet dejavnosti

Tožilstvo spremlja in nadzira izvajanje zakonodaje na vseh področjih - delovno pravo, civilno, družinsko in kazensko. Če se na primer oseba pritoži glede dela stanovanjskega urada, pride na tožilstvo, napiše izjavo in v enem mesecu od datuma prejema mora preiskovalec odločiti, katere ukrepe naj sprejme podjetju. Med obravnavo prošnje lahko tožilec pošlje ustrezne zahteve, opravi preglede, zahtevane dokumente in opravi zasliševanja.

Kar zadeva kazenske primere, tožilstvo obravnava le težka in zlasti huda kazniva dejanja, ki so v družbi odmevala, kar je še posebej težko. Oseba se v primeru tatvine, umora, posilstva ali prometne nesreče obrne na policijo. V treh dneh od prejema prijave se morajo policijski preiskovalci odločiti, da bodo sprožili kazenski postopek ali zavrnili to..

Interakcija s sodiščem

Po uvedbi kazenske zadeve policija izvaja operativne preiskovalne ukrepe za dokazovanje krivde osumljenca, za kar išče dokaze, zasliševanje prič, izvedbo soočenja in preiskovalne poskuse. Vsa ta dejanja se izvajajo z namenom zbrati čim več dokazov v primeru prenosa gradiva na tožilstvo, ki nato zadevo prenese na sodišče. V nasprotju s policijo je lahko tožilec stranka v sojenju, državni tožilec in se mu lahko hkrati pridruži v kateri koli fazi postopka in ima pravico uveljavljati vse pravice udeležencev postopka.