Razlika med difrakcijskim in disperzijskim spektrom

V optiki ločimo difrakcijski in disperzijski svetlobni spekter. Kakšne so njihove značilnosti?

Vsebina članka

• Kaj je difrakcijski spekter??
• Kaj je disperzijski spekter??
• Primerjava
• Tabela

Kaj je difrakcijski spekter??

Ta spekter nastaja s prehodom svetlobe skozi številne majhne luknje ali vrzeli. Torej, to lahko vidite, če škljocnete in gledate sonce ali svetilko. Če ste pozimi pozimi na mraz pozorni na luno, potem okoli nje je enostavno videti raznobarvne kroge: takšni so tudi difrakcijski spektri. V tem primeru nastanejo zaradi prehoda svetlobe skozi zamrznjene delce vode v atmosferi. Za izvedbo znanstvenih eksperimentov se ustvarijo neke vrste referenčni difrakcijski spektri s pomočjo posebnih difrakcijskih rešetk.

Za obravnavani spektralni tip je značilno odstopanje žarkov, ki je sorazmerno z indeksom valovne dolžine. Zato se ultravijolični in vijolični žarki spektra, ki imajo kratke valove, v najmanjši meri odbijejo. Po drugi strani pa dolgo valovni rdeči in infrardeči - nasprotno. Opazimo lahko, da se obravnavani spekter najbolj razteza proti dolgovalnim žarkom.

Kaj je disperzijski spekter??

Ta spekter nastane kot posledica loma svetlobe - na primer pri prehodu skozi prizmo. Zato izgleda kot kombinacija svetlobnih trakov različnih barv. Disperzija svetlobe je razkroj njenega toka, ki ima belo barvo, na enobarvne žarke, ki tvorijo svetlobni spekter.

V zgodovini fizike je znano izjemno dejstvo: preden so ga odkrili disperzijski spekter, Razširjeno je bilo mnenje, da se je bela svetloba obarvala skozi prizmo. Izkazalo se je, da to ni tako..

V disperzijskem spektru je največje odstopanje loma značilno za vijolične žarke. Obravnavani spekter se razteza bolj enakomerno kot difrakcijski spekter za vse vrste žarkov, vendar hkrati v največji meri proti kratko valovnim..

Primerjava

Glavna razlika med difrakcijskim spektrom in disperzijskim je v tem, da prvi spekter nastane kot posledica prehoda svetlobe skozi ozke luknje (in druga področja, ki ne ovirajo prehoda žarkov med nekaterimi tesno razporejenimi predmeti), drugi pa kot posledica njegove lomljivosti (na primer zaradi prehoda skozi prizmo ).

Prav tako je mogoče opaziti razlike med obravnavanimi spektri v smislu:

• odstopanja rdečih in vijoličnih žarkov;
• stopnja raztezanja spektra;
• stopnjo raztezanja spektra glede na rdeče in vijolične žarke.

Če želimo bolj jasno prikazati, kakšna je razlika med difrakcijskim in disperzijskim spektrom glede na omenjene parametre, nam bo v pomoč majhna tabela.

Tabela