Med nekaterimi vrstami razmišljanja je še posebej opazno abstraktno mišljenje, ki je značilno izključno za človeka. Imenuje se tudi logično. To je ena izmed družbenih lastnosti človeka, ki se oblikuje v procesu nastajanja in razvoja družbe ter oblikovanja človeka kot družbenega bitja.
To razmišljanje odraža človekov zunanji svet v posplošenih podobah..
Oblike abstraktnega razmišljanja so koncept, presoja in sklepanje..
Podrobno razmislimo o vsakem od njih.
Kaj je koncept??
Koncept je abstraktna in posplošena misel o predmetu, ki je osnovna oblika abstraktnega mišljenja. Koncept temelji na vseh osnovnih vedenjskih temeljih človeka, njegove psihe na splošno.
Pojem, ki sodeluje v odsevu predmeta (pojava), odvzame manjše nebistvene lastnosti tega predmeta, odraža ga v glavnih specifičnih lastnostih, ki so skupne celotnemu razredu predmetov v enotni vrsti.
Na primer, če izgovorimo besedo "vrtnica". Potem mi v glavi zaskoči podoba čudovitega cvetja. To se zgodi v trenutku, človek sploh ne more dojeti, kakšne oblike so cvetni listi, katere barve ali velikosti so. Tu se odvrne pozornost od sekundarnih znakov. Glavna stvar je podoba same vrtnice.Torej, koncept odraža celoten razred homogenih predmetov. Z drugimi besedami, nanaša se na vrtnice različnih barv, velikosti, vendar gre za zadevno vrtnico, ne da bi navedli njene druge značilnosti.
Kaj je presoja?
To je naslednja oblika abstraktnega mišljenja, povezana s konceptom.
Sodba je misel na predmete v njihovih povezavah in odnosih. Nastane na podlagi koncepta.
Sodbe so logično sestavljene iz različnih konceptov, morda celo homogenih.
Na primer: vrtnica je čudovita roža, ki jo častijo vsi narodi sveta.
Kakšen je zaključek?
Ta znanstvena snov je v nasprotju s koncepti in sodbami še bolj zapletena oblika abstraktnega mišljenja. Torej predstavlja sklep njunih dveh sodb.
V tem seciranem konceptu ločeno ločimo majhno premiso, glavno premiso in zaključek. Ti elementi sledijo drug drugemu, kot da bi se skozi verigo pretakali drug od drugega.
Na primer Treba je izslediti verigo posameznih misli, iz konjugacije katere sledi zaključek.
- Vse kovine so električno prevodne (velika premisa je splošni koncept kovin).
- Aluminij - kovina (majhen paket, izstopa iz razreda homogenih kovin; beton - aluminij).
- Aluminij je sposoben voditi električno energijo (sklep, ki povzema prva dva prostora).
Tako obstaja določena povezava med logično velikimi in majhnimi prostori ter zaključkom, ki izhaja iz njihove posplošitve.
Sposobnost graditi na podlagi konceptov s pomočjo sklepov sklepanja je vključena v področje raziskovanja takšne znanosti, kot je logika. Zaradi različnih vrst sklepov ljudje vedno dobijo nova znanja, pa naj gre za lastno znanje, pridobljeno iz lastnih izkušenj, ali znanstveno raziskovanje. Sposobnost oblikovanja logičnih zaključkov je ključ do razvitega razmišljanja vsake posamezne osebe, torej brez sklepov bi bil proces razmišljanja nemogoč.
Zaključek je zelo pogosta oblika abstraktnega razmišljanja, uporablja se tako v vsakdanjem kot v znanstvenem razmišljanju človeka.
Temeljne razlike med koncepti in sklepi
Ko smo posamično analizirali vsako obliko abstraktnega razmišljanja, lahko pridemo do nedvoumnega zaključka, da, prvič, pojem in sklepanje nista identični besedi po pomenskem pomenu, drugič pa sta tudi njuni funkciji različni.
Da, združuje jih dejstvo, da tvorijo abstraktno razmišljanje človeka in so seveda povezani med seboj.
So pa bistveno drugačni.
Glavna razlika med konceptom in sklepanjem ter vmesno presojo med njima je, da je koncept:
- Glavna snov abstraktnega mišljenja; zaradi tega se tudi samo razmišljanje imenuje pojmovno.
- Služi oblikovanju sodb in zaključkov..
Sklepanje je torej že posredovana snov. Ni ga mogoče oblikovati takoj na podlagi koncepta. Najprej morajo potekati faze oblikovanja koncepta, nato oblikovanje sodbe (sodbe), nato pa sledi zaključek v obliki sklepa.
Tako se izkaže, da zaključka ni mogoče oblikovati sam. Z drugimi besedami, ne bo pojma o subjektu (resničnost, pojav), ne bo sklepanja.
Oblikovanje konceptov, sodb in zaključkov je posredovano z aktivno dejavnostjo človeških možganov pri reševanju duševnih težav. V večji meri se kakršni koli sklepi oblikujejo v možganih vsako sekundo, človek na to sploh ne usmeri pozornosti. Tako kot neprekinjena možganska aktivnost.Prav tako zapleteni možganski procesi razlikujejo človeka od živali. Zapomnite si eno preprosto formulo: P - C - U (kjer je P pojem, C je sodba in Y zaključek). Nemogoče je preurediti sestavnih delov, sicer izgine znanstveno utemeljena uporabnost teh abstraktnih izrazov v eno vrstico.
Torej je abstraktno (konceptualno) razmišljanje v nasprotju z vizualno-figurativnim indirektnim načinom odražanja okoliškega sveta.
