Za najpreprostejšo presojo o čemer koli so potrebne besede. Vendar bi morali za njihovo uporabo v govoru veljati zahteve glede pravilnosti, natančnosti, doslednosti in slogovne združljivosti. Za te zahteve so besede združene v stavek, katerega najmanjša skladenjska enota je besedna zveza.
Vsebina članka
- Opredelitev
- Primerjava
- Sklepi
Opredelitev
Beseda - leksikalna enota s slovničnimi značilnostmi in ustreza določenemu delu govora. Beseda ima informacijsko funkcijo in je pomenska osnova vsake presoje..
Kolokacija - Najmanjša skladenjska enota govora, ki je del stavka. Stavek je sestavljen iz dveh ali več besed, slovnično in v pomenu, povezane med seboj.
do vsebine ↑Primerjava
Besedo lahko obravnavamo kot del govora, samostojno leksemo, kot jezikovni element, ki spada v določeno slovnično kategorijo. Beseda ima strukturo, ki jo sestavljajo leksikalno jedro - koren in tvorilni deli: predpona, pripona in končnica.
Vendar z vidika ustnega in pisnega govora te značilnosti niso dovolj, da bi beseda zunaj stavka opravila najpomembnejše informacije in komunikacijske funkcije.
OglaševanjeŠele v stavku beseda v celoti izkaže svoj leksični pomen. Stavek poleg slovnične podlage vključuje besede, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo njegov pomen. Združeni v slovnično povezane skupine tvorijo stavke.
Stavek je zasnovan po načelu združevanja glavnih in odvisnih besed s pomočjo koordinacije, nadzora ali sosednje besede:
zeleno listje, železen obroč, svetlo sonce (ujemanje);
večerjati za mizo, piti čaj, skrbeti za otroka (vodstvo);
zelo dobro, jutri ob osmih denarni spor (sosednji).
Besedno zvezo, tako kot besedo, lahko vključimo v skladenjsko strukturo stavka kot dodaten člen: dodatki, okoliščine, skupne definicije. V tem primeru velja za celoto in zanj veljajo pravila ločil, ki so skupna tej vrsti stavka.
do vsebine ↑Sklepi
- Beseda je osnovna leksikalna enota jezika. Ima pomensko pomen, ki ga je mogoče zaznati zunaj katerega koli konteksta..
- Besedna zveza je najmanjša skladenjska enota, ki je del stavka. V govoru lahko besedno zvezo uporabimo le v povezavi z drugimi strukturnimi elementi stavka..
- Stavek je sestavljen iz dveh ali več besed.
- Beseda je dojeta kot del govora: samostalnik, pridevnik, glagol, zaimek.
- Stavek ni del govora. V predlogu deluje kot sekundarni član: dodatki, opredelitve ali okoliščine.