Razlika med besedilom in nizom stavkov

Če želite izraziti misel, potrebujete besedo. V govoru besede tvorijo eno samo pomensko celoto - stavek. Stavki so sestavljeni iz katerega koli besedila, ki ga je mogoče zapisati ali prenesti z jezikovnimi znaki in simboli. Vendar pa ni vsaka serija zaporedno napisanih stavkov besedilo.

Vsebina članka

  • Opredelitev
  • Primerjava
  • Sklepi

Opredelitev

Besedilo - pomenska enotnost stavkov, skladno in slovnično povezanih. Ima svojo strukturo in je logičen zaključek določene teme. Besedilo je lahko sestavljeno iz več stavkov ali pa ga lahko predstavlja tako zapletena kompozicijska celota kot literarno delo, znanstveno delo, monografija.

Nabor ponudb - to je niz stavkov, ki imajo neodvisen pomen in niso med seboj povezani, ki niso predmet posebne teme in ne izražajo popolne misli.

do vsebine ↑

Primerjava

Vsako besedilo vsebuje nekaj informacij in uresničuje namen govorca ali pisatelja. Oblika besedila ni omejena na sloge govora in je lahko poljubna. Vendar v njej obvezni strukturni elementi ostajajo začetek, glavna vsebina in konec.

Nabor predlogov v informacijskem načrtu nima smisla. V njem ni logike, ni začetka in konca in vsak posamezen stavek dojemamo kot samostojno govorno enoto.

Oglaševanje

Stavek v besedilu je minimalni del urejene govorne celote. Zaznavamo ga kot ločen fragment besedila, lokalno povezan z drugimi stavki znotraj istega odstavka in na daljavo - z vsemi deli besedila, ki so vključeni v njegovo strukturo.

V povezavi s predlogi ni takšne povezave, saj ni mogoče opredeliti nobene posebne teme in izraziti svoje zamisli.

Za besedilo je značilna artikulacija - možnost delitve na relativno neodvisne sestavine besedila, na primer odseke, poglavja, odstavke. Njihov pomen je razumljiv zunaj konteksta, vendar postane popolnoma jasen šele v splošnem zvoku glavne ideje, izražene v celotni besedilni različici.

Nabora stavkov ni mogoče razdeliti na ločene pomenske dele. Samo posamezni stavki, ki so vanjo vključeni, imajo pomen..

Besedilo kot celota je predmet preučevanja, podrobne analize, besedilne raziskave. Pri navadnem branju ga dojemamo kot vir potrebnih informacij ali estetsko dragoceno literarno delo..

Nabor predlogov nima estetske vrednosti. V njem je mogoče analizirati le en stavek in njegove fragmente. Praviloma več takšnih stavkov ponazarja ali potrjuje veljavna pravila v jeziku in splošnih jezikovnih vzorcih.

Bralec vsebino besedila uskladi z resničnimi ali izmišljenimi situacijami, kar mu daje pravico do interpretacije ideje in glavne ideje, ki jo je avtor izrazil na svoj način.

Nabor predlogov nima ideološke in semantične vsebine in ni podvržen razlagi..

do vsebine ↑

Sklepi

  1. Nabor stavkov v svojem pomenskem pomenu ni ena sama entiteta. Besedilo je popolna pomenska celota.
  2. Nabor predlogov ne vsebuje splošnih informacij. Glavna značilnost besedila je njegova informativna vsebina..
  3. V množici stavkov ni nobene logične povezave. Za besedilo sta značilna skladnost in določeno zaporedje predstavitve glavne ideje.
  4. Nabor ponudb lahko razdelimo samo na posamezne ponudbe. Artikulacija besedila pomeni možnost izpostavitve v njem tako velikih fragmentov, kot so razdelki, poglavja in odstavki.
  5. Pri preučevanju besedila se izvajajo večstopenjske besedilne študije. V množici stavkov ni analizirana njihova kombinacija, temveč vsaka posamezna leksiko-skladenjska enota.
  6. Besedilo ima lahko znanstveno, zgodovinsko, estetsko vrednost. Vrednost nabora stavkov je, da se uporablja kot ilustrativno ali učno gradivo pri preučevanju veljavnih pravil v jeziku ali zakonov razvoja jezikovnih procesov.