Vsakdo ima željo po nečem, pa naj gre za izboljšanje počutja ali iskanje sorodne duše. Včasih se spremenijo v naklepe in skozi določeno časovno obdobje najdejo utelešenje. In včasih ostanejo na ravni želja, katerih izvajanje je iz kakršnega koli razloga nemogoče. V večini primerov je to posledica nepripravljenosti osebe, da sprejme določene korake za izpolnitev svojih potreb. V tem članku bomo preučili razliko med željo in namero.
Vsebina članka
- Opredelitve
- Primerjava
- Tabela
Opredelitve
ŽeljaŽelja - motivacija za zadovoljevanje človekovih potreb. Zavzema vmesni položaj med običajnimi željami in premišljeno izbiro. Sigmund Freud se je v svojih delih že večkrat lotil teme želja. Verjel je, da v skrivnih poželenjih niti sami sebi ne moremo priznati. Posledično se potisnjene in potlačene želje odražajo v naših sanjah. Kar zadeva filozofe, jih pod zadevnim pojmom razumejo kot glavni impulz življenja. Deluje kot organizacijsko načelo tako v vedenju posameznika kot v življenju celotne družbe. V psihologiji se želja imenuje ena od oblik motivacijskega stanja, ki oblikuje nadaljnje cilje posameznika.
NameraNamera - zasnova, želja narediti nekaj za dosego cilja. Je motivacijska osnova dejavnosti. Po mnenju psihologov je namen namerna izbira cilja, za dosego katerega je potreben prehod skozi več stopenj. Prav to povzroči učinek. Motivacija ideje leži v sintezi dveh generatorjev. Na eni strani je to vpliv same potrebe, po drugi strani pa je aktivna miselna dejavnost, ki omogoča izbiro sredstev za dosego cilja. Namera določa človekovo vedenje in ga naredi, da deluje celo v nasprotju z lastnimi željami. Tako ima ogromno gonilno silo..
do vsebine ↑Primerjava
Poskusimo priti do dna obravnavanih pojavov. Želja odgovori na vprašanje "kaj hočem?". V resnici gre za pasivno stanje, miselno formulacijo lastnih potreb. Človek si lahko zaželi karkoli: shujšati, postati milijonar, leteti v vesolje, živeti v tujini. Če pa ne sprejme določenih ukrepov, bo vse ostalo enako. Poleg tega je želja lahko popolnoma neverjetna, daleč od vsakodnevne resničnosti. Ima čustveno konotacijo, nas navdihuje in navdihuje. Ta pojav lahko določi cilje posameznika, vendar je njihov dosežek odvisen le od voljnih lastnosti posameznika.
Glavna razlika med željo in namero je, da ima slednja močno gonilno silo. Človeka prisili, da izvede določena dejanja za dosego svojih ciljev. Namera odgovarja na vprašanje "kaj naj storim?". Ker je bolj praktičen koncept, nima čustvene konotacije. Če ima posameznik kakšno namero, postane želja zanj prehodna faza. Poleg tega namera ne more biti transcendentalna, je vedno resnična in izvedljiva. Pogosto je za njegovo utelešenje potrebno iti skozi ne en, ampak več korakov, vendar to le prinese veselje do doseženega rezultata. Najboljša ponazoritev predstavljenega gradiva bo ilustracija..
OglaševanjeČe povzamem, kakšna je razlika med željo in namero.
do vsebine ↑Tabela
Želja | Namera |
Odgovarja na vprašanje "kaj hočem?" | Odgovarja na vprašanje "kaj naj storim?" |
Je pasivno stanje | Ima ogromno gonilno silo |
Lahko je popolnoma neverjetno, daleč od vsakodnevne resničnosti | Ni transcendentalna, vedno povsem izvedljiva |
Ima čustveno barvanje, navdihuje navdih. | Praktično |
Določi cilje posameznika | To je ciljno usmerjen načrt. |